Sredi osemdesetih je eden od smučarskih skakalcev navduševal otroke. Ni zavzemal prvih mest kot Nykannen ali Weissflog ali »naš« Ulaga. Nasprotno. Njegove uvrstitve so bile tako oddaljene od prvih mest, da smo jih v hipu pozabili. A bil je otroški junak, saj je redno padal (trikrat zlomljena rama) in sprejemal nase, da so mu zaradi obupnega sloga vsakič znova odbijali ocene. Televizijski komentatorji so kar tekmovali v posmehljivosti.
Tedaj je namreč v smučarskih skokih veljala za pravilno, lepo, dovršeno vzporedna poravnanost smuči. Takole: II
Naš otroški junak Jan Boklov pa jih je kljubovalno in štrleče postavljal takole: V
Vztrajal je. Sčasoma so se njegovi skoki podaljševali. Zmage so mu lahko odvzeli le še sodniki s slabimi ocenami za slog. A kmalu tudi to ni bilo več dovolj. Skoki so bili predolgi. Leta 1989 je otroški junak postal svetovni prvak.
Naslednje leto so vsi tekmovalci sprejeli njegovo tehniko – in slabše sodniške ocene so izgubile smisel. Danes vsi skakalci skačejo s smučmi takole: V
Vprašanja za nas: Bi vztrajali pri svoji drži kljub padcem? Bi jo izboljševali? Kaj pa kot trenerji – bi podprli Boklova, da kljub slabim ocenam nadaljuje s poskusi? Bi si v svetu prevladujočih II drznili narediti produkt V? Bi …?
***
Med drugimi pripomočki na Omnibus delavnicah uporabljamo tudi primere kakor je zgornji, da z njimi pomagamo ekipam udeležencev na poti inoviranja v organizacijah.
- Inoviranje je zaradi svoje nepredvidljivosti kot hoja po mračnem gozdu. Na delavnicah se s pomočjo primerov in lastnih poskusov učimo iskanja prave poti in branja kažipotov, ki nas usmerjajo naprej. Pri tem uporabljamo kreativne tehnike, ki so jih razvili športniki, ustvarjalci filmov in drugi plesalci “z nepredvidljivim”.
- Jan Boklov je pred spremembo sloga pri svojih devetnajstih veljal za dobrega, a povprečnega skakalca. S svojim uspehom je pokazal, da je za uspeh vztrajanje pomembnejše od samega talenta.
- “V inovacija” Jana Boklova je po več leti h vztrajanja končno prinesla zmage. A ni vsaka inovacija V inovacija. Včasih se izkaže, da sicer super inovacija preprosto ne prinaša vrednosti organizacijam ali njihovim kupcem. Kako razpoznati točko, ko je smiselno zasukati (pivotirati) smer razvoja inovacije ali pa jo celo ovreči?
- Boklov je do prve verzije svoje tehnike prišel med enim od treningov. Lahko bi rekli po naključju. Če bi tedaj le zamahnil z roko in nadaljeval s skakanjem na star način, bi bila zgodovina skokov drugačna. Kaj pa mi? Ali znamo prepoznavati priložnosti, ko se pojavijo?
- Švedski skakalec je po začetnih poskusih vztrajno izboljševal svoje skoke. Boleči padci so bili posledica poskusov izboljševanj. Njegove iteracije. Sprejemanja spodletelih poskusov, “padcev”, je neizogibna faza na poti k uspehu.
Ko se otrok uči hoditi, se tudi spotika in pada. Čeprav starši to včasih težko sprejmejo, je padce nujno dopustiti. Brez padcev ni uspeha. Omnibus delavnice ponujajo okolje, v katerem se z udeleženci učimo premagovanja strahov in sprejemanja padanja kot sestavnega dela na poti do delujočih inovacij. Kot judoisti na tatamijih. V varnem okolju, ne da bi se pri tem poškodovali!
