A namen tukaj ni razprava o načinu reševanja tega problema, pač pa tem da nam primer matematikovega razmišljanja v čisti obliki pokaže:
a) kako se naše iskanje rešitev s težavo prilagaja in spreminja okoliščinam
b) vlogo, ki jo lahko ima zasuk pozornosti pri iskanju drugačnih rešitev zahtevnih problemov
Mehaniko dodatno osvetli psiholog in svetovalec de Bono: pri reševanju problemov je izjemno pomembna izhodiščna točka pozornosti. Ta določi smer reševanja problema, sproži proces utečenega iskanja rešitve in s tem tudi sam rezultat.
Za standardne probleme je takšen avtomatizem reševanja, ki ga uporabljajo možgani, koristen.
A kadar imamo pred sabo zahtevnejše probleme, več neznank, prave “trde orehe”, tedaj ta značilnost človeških možganov postane ovira.
Ko začne naš miselni vlak reševati probleme na en način, potem ga je skoraj nemogoče preusmeriti. Alternative ostanejo spregledane – tudi tiste, ki predstavljajo bistveno boljšo rešitev problema.
— SKRIVNOSTNI PRIMER PSA
Za dodatno osvetlitev kreativnega reševanja težkih problemov, lahko uporabimo klasično detektivsko zgodbo Srebrni blisk. V njej slavni, neprekosljivi detektiv Sherlock Holmes pokaže, kako se s pomočjo zasuka pozornosti lahko odpre povsem nova pot do rešitve.
Situacija: nekdo je ukradel tekmovalnega konja in umoril njegovega trenerja. Preiskava se osredotoči (izhodiščna pozornost) na zaporedje dogodkov usodnega večera. Ugotovi se, da je bil trener konja ubit. Najde se tudi nož. Osumljen je pobiralec stav Simpson, toda preiskava ne napreduje.
Preiskovalec (Scotland Yard): “Je še kakšna druga stvar, na katero bi radi preusmerili pozornost?”
Sherlock: “Na skrivnostno vedenje psa v tisti noči.”
Preiskovalec (Scotland Yard): “Pes ni počel ničesar v tisti noči.”
Sherlock: “Ravno to je skrivnostno vedenje.”
Premestitev pozornosti privede do rešitve: torej je pes poznal storilca!
| Problem | Pozornost | Zasuk točke pozornosti | Nova smer rešitve |
| Kdo je umoril skrbnika konja? | Skrbnik je prejel udarec v glavo, najde se nož. Čuvaj je bil omamljen in se ne spomni ničesar. (Pes ni pomemben, saj ni naredil ničesar.) | Sherlock: Kaj pa pes? Zakaj pes ni lajal? |
Pes ni lajal, ker je poznal storilca. Osumljeni Simpson je prišel od daleč. On torej ni storilec, ampak je to nekdo iz gospodinjstva … |
Omenimo tukaj, da je preiskovalec Scotland Yarda zastopnik tistega dela nas in organizacij, ki varuje obstoječo rešitev – četudi ta ne privede nikamor.
Po drugi strani je Sherlock kreativni reševalec problemov. Njegovo metodo, način reševanja problemov uporabimo tudi v naših delavnicah. Res pa je, da v delavnicah pot ni tako skokovita. Najprej moramo generirati več alternativ, nato pa jih ocenimo in povežemo z izvedljivostjo in pomembnostjo za rešitev problema. Vse te korake je Sherlock opravil v svoji glavi. Zato pa je Sherlock!
— POSLOVNI PROBLEMI
Sherlockovo tehniko razmišljanja lahko v ustvarjalnem ozračju uporabimo za iskanje alternativnih rešitev tudi pri zahtevnih poslovnih problemih.
Na delavnicah, ki smo jih razvili neposredno v stiku z našimi naročniki, metoda preverjeno angažira udeležence in pomaga preskočiti ovire zaradi premočne navezave na en sam vzorec reševanja problema.
Spodaj je nekaj primerov, ki smo jih v preteklosti reševali na delavnicah – pretežno v okolju visoko konkurenčne panoge trgovine. Nanizanih je 10 problemov. Z izborom kateregakoli izmed njih se vam bo prikazala ena alternativa. Preizkusite!
