Legova mala šola razvoja izjemnih izdelkov (in trgovin)

Legova mala šola razvoja izjemnih izdelkov (in trgovin)
December 14, 2020 Omnibus

Danski Lego je na začetku tisočletja prebrodil eno od večjih kriz v svojem razvoju.

Sprva je skoraj izgubil stik z novimi generacijami otrok, ki so odrasle z računalniškimi igricami in novimi tehnologijami.

Odgovor je bil velik zasuk smeri. Ta ga je odnesel proti naslednji katastrofi. Lego se je silovito pognal v številna nova področja: odpiral je svoje trgovine in Legoland zabaviščne parke, produciral je lastne televizijske serije, skakal v 3D digitalne svetove (Darwin), lansiral neoprijemljive in blede junake kot je Jack Stone. Presilovita ekspanzija na neznana področja je podjetje iz danskega Billunda skoraj pokopala v gozdu finančnih neuspešnih inovacij.

Z umiritvijo poslovanja in ponovnim odkritjem svoje temeljne vloge v novem svetu se je začel proces preobrazbe. Iz nje je Lego prišel prerojen. Med drugim ga odlikujejo tudi bolj zreli načini inoviranja in ustvarjanja novih produktnih linij, kar iz prve roke predstavlja Rok Žgalin Kobe – slovenski arhitekt in oblikovalec, ki je izoblikoval največji Lego komplet v zgodovini. Njegova pomanjšana različica Koloseja tudi v Lego verziji ohranja svojo “kolosalnost”, saj jo sestavlja kar 9036 kosov.

Kaj nas torej Lego lahko poduči o razvoju in inoviranju izdelkov, produktov, tudi trgovin, ki bodo angažirale svoje uporabnike? Tukaj je nekaj izbranih poudarkov iz intervjuja, ki ga je opravil z Delovim novinarjem in »legofetišistom« Boštjanom Videmškom.

  1. Ideje nimajo enega samega izvira. Za nove produkte jih tako lahko  dajejo oblikovalci, ekipa ali nadrejeni. Postopoma idejam sledi ožanje konceptov, o katerih se odločajo večkrat na leto.
  2. Ustvarjalni proces poteka v mešanju fizičnega in digitalnega. Vsem oblikovalcem so fizične kocke za sestavljanje prototipov na voljo v gromozanski skladovnici – igralnici. Sočasno s fizičnim preizkušanjem se gradi računalniški model. Prednost računalnika je  predvsem v opciji »kopiraj in prilepi«, s katero lahko prihranimo ogromno časa, ki je seveda tudi denar. Računalniški model vsebuje vse kocke, ki jih vsebuje fizični model.
  3. Razvoj terja čas. »Od potrjenega koncepta do realizacije mine približno pol leta – tu govorim o dizajnu«. To zagotovo ni zapravljanje časa, marveč izjemno pomemben čas ustvarjanja, piljenja, dozorevanja, v katerem se izdelek postopoma krepi in pripravlja za uporabo. To je posebej pomembno v slovenskem okolju, kjer se pogosto inovacije zanemarja, nato pa se od njih pričakuje čarobne uspehe čez noč, čemur sledijo nova razočaranja itd.
  4. Domišljija ljubi okvire. Kljub temu, da je v Koloseju kar 9036 kosov pa pri tem ni uporabljen niti ena sama nova kocka. »To je sprto z etosom Lega,« pravi Rok. V Robertsonovi knjigi Brick By Brick je ta vrnitev h klasiki še natančneje pojasnjena. Predstavlja princip “več muh na en mah”: obenem se s tem drastično zmanjšujejo stroški, ki jih predstavljajo kalupi za nove kocke, po drugi strani okviri izzovejo iz oblikovalcev najboljše – premagovanje ovir.
  5. Vsaka rešitev ustreza pravemu določenemu cenovnemu in velikostnemu razredu. Kolosej v manjših formatih je »deloval premajhen, celo otročji«.
  6. Dolgoročno planiranje. “Trenutno oblikujemo reči za leto 2022” Kaj pa mi? Saj res, kaj bomo počeli v letu 2022? Že vemo?
  7. Ambasadorji sprememb. Čeprav po glavni funkciji višji specialist za dizajn linije Lego Architecture, ima oblikovalec obenem tudi vlogo ambasadorja vpeljave novih materialov, iz katere so izdelane kocke. S to prakso dobijo trajnostne spremembe svojo domovinsko pravico in ponotranjenje pri zaposlenih. Obenem pa tudi nefinančno motivirajo in povezujejo zaposlene z njihovim delom. Takole dodaja oblikovalec: “Tu čutim, da nekaj spreminjam, da ima moje delo smisel in učinek.”

Zgoraj navedene dobre prakse uveljavljene pri razvoju legotk, so vsekakor lahko vodilo tudi pri kreacijah prepričljivih trgovin oz. dobrih prodajnih prostorov in drugih izdelkov, ki bodo angažirali kupca!

***

Tudi Omnibus produkt – in obenem metoda – razvoja prodajnih prostorov #vzvodi za prepričljive prodajne prostore spodbuja zgoraj navedene principe.

Na voljo so tako kratka online izobraževanja za vaše ekipe, z analitiko podprta svetovanja na področju upravljanja s prodajnim prostorom kot tudi večje praktične delavnice, ki dejansko pripeljejo do akcijskega načrta za pilotno trgovino.

Če vas zanima, kako zgornje principe obogatene z našimi izkušnjami prenesti v svojo prakso – pošljite sporočilo na simon@omnibus.si in dogovorili se bomo za brezplačno predstavitev produkta #vzvodi.

0 Comments

Leave a reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

*