{"id":21541,"date":"2023-11-18T21:57:51","date_gmt":"2023-11-18T21:57:51","guid":{"rendered":"https:\/\/www.omnibus.si\/?p=21541"},"modified":"2023-11-18T22:08:54","modified_gmt":"2023-11-18T22:08:54","slug":"category-management-ne-prime-vec-in-sedaj","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.omnibus.si\/sl\/category-management-ne-prime-vec-in-sedaj\/","title":{"rendered":"Category Management ne prime ve\u010d – in sedaj?"},"content":{"rendered":"
\"\"
\nDaljnega 2019. sem na konferenci Prodaja na policah spregovoril o tem, da category management, kakor smo ga poznali v zadnjih tridesetih letih, postaja kot antibiotiki. Zaradi preve\u010d intenzivne uporabe pri napa\u010dnih problemih v trgovinah ne prime ve\u010d. \u0160e posebej v svetu, ki se hitro spreminja in potrebuje bolj fleksibilne odgovore.<\/div>\n
Novinar \u010dasnika Finance Nicolas Vanek mi je ob prilo\u017enosti postavil nekaj vpra\u0161anj, ki so slu\u017eila kot napovednik predavanja. Od jeseni 2019 je sicer minilo vsaj 100 let, zato bo morda zanimivo prebrati nekatere napovedi iz tistega davnega \u010dasa, ko je Corona bila \u0161e nekoliko pozabljeno mehi\u0161ko pivo \u2026<\/div>\n
<\/div>\n
Finance: Zakaj category management, kot smo ga poznali v 90. letih prej\u0161njega stoletja, danes ne deluje ve\u010d in kak\u0161en pristop bodo morali trgovci za\u010deti uporabljati v prihajajo\u010dem desetletju?<\/strong><\/div>\n
<\/div>\n
SH: Za odgovor se je morda dobro ozreti k izhodi\u0161\u010du. Category management oz. upravljanje blagovnih skupin je koncept, ki se je v zahodnem svetu razvil v zgodnjih 1990. letih \u2013 to je na zahodni polobli \u010das mno\u017ei\u010dnega navdu\u0161enja nad velikimi formati trgovin in prevlade mo\u010dnih trgovskih verig, podkrepljen z vse ve\u010djo uporabo ra\u010dunalni\u0161ke tehnologije. Zdelo se je, da kupci \u017eelijo vse ve\u010d izdelkov \u2013 in temu je sledila tudi proizvodnja. Category management je za trgovce predstavljal uporabno orodje, saj je omogo\u010dal u\u010dinkovito razvr\u0161\u010danje vse ve\u010djega \u0161tevila izdelkov in storitev. S tem je seveda vplival na zni\u017eanje stro\u0161kov, standardizacijo prodajnega mesta, bolj u\u010dinkovito izrabo prodajnega prostora.<\/div>\n
V Sloveniji in regiji je do polne uveljavitve category managementa sicer pri\u0161lo s pribli\u017eno 10-letnim zamikom, hkrati s propadom malih zasebnih trgovinic in koncentracijo trgovine v velikih verigah, ki jih danes v \u017eivilski panogi imenujemo \u201ctradicionalni\u201d trgovci.<\/div>\n
<\/div>\n
V stabilnih pogojih rasti je category management tako postajal vse bolj u\u010dinkovitostna praksa. Z uporabo analiti\u010dnih orodij in specializirane programske opreme so veliki trgovci skrbeli za urejenost svojih prodajnih mest in finan\u010dne rezultate. Kar je v tem postopoma odpadlo oz. bilo vse bolj potisnjeno v ozadje je kreativna, razvojna funkcija.<\/div>\n
<\/div>\n
A z digitalizacijo, prenosom dela prodaje na splet \u2013 Amazon je \u017ee najve\u010dji trgovec na svetu \u2013 in spremenjenimi navadami kupcev, so slabosti category managementa udarile na dan. Zakomplicirane prakse, zazrte v veliko mno\u017eico podatkov o pretekli prodaji, lahko namre\u010d omrtvijo iniciativo in tako naredijo trgovca negibnega v svetu, ki zahteva fleksibilnost in inovacijo.<\/div>\n
<\/div>\n
Postalo je jasno, da je tak\u0161en category management bolj obremenitev kot vir vitalnosti trgovcev. Potrebne so spremembe v smeri so\u010dasne \u201cpametne\u201d uporabe podatkov in o\u017eivitve in okrepitve kreativne, razvojne funkcijo. Ikea je \u017ee zdavnaj napovedala ta trend, saj sta razvojna in dizajnerska funkcija vselej bili nelo\u010dljiv del upravljanja s kategorijami.<\/div>\n
<\/div>\n
Mimogrede, slovenska podjetja, ki so z muko komaj uveljavila category management, seveda zgoraj navedeno kar te\u017eko sprejmejo.<\/div>\n
<\/div>\n
Finance: Kako je za\u010detek digitalne dobe vplival na trgovce in kako na potro\u0161nike? Koliko sta se spremenila v zadnjih desetih letih?<\/strong><\/div>\n
<\/div>\n
SH: Digitalizacija je spremenila celotno dru\u017ebo. V knjigi Plitvine tehnolo\u0161ki publicist Carr npr. prika\u017ee, da so pod vplivom interneta na\u0161i mo\u017egani do\u017eiveli dobesedno fiziolo\u0161ke spremembe. Spreminja se torej percepcija in ta seveda vpliva na vse. Zaznavo cen, ponudbo, vlogo blagovnih znamk itd.
\nTrgovina se je v veliki meri preselila na splet, Amazon je postal najve\u010dji trgovec \u2013 po drugi strani pa v fizi\u010dnem svetu prevladujejo novi poslovni modeli, ki temeljijo na pospe\u0161evanju proizvodnih ciklov (v tekstilni panogi npr. Zara, H&M). Na trg so seveda vstopile \u0161e nove generacije kupcev, ki se ne spomnijo ve\u010d sveta brez mobilnih telefonov. Tako zanje ne obstajata ve\u010d offline in online svet, marve\u010d le en svet, kjer sta offline in online del iste ena\u010dbe. Vse bolj na percepcijo kupcev vplivajo tudi odprta vpra\u0161anja vpliva potro\u0161nje na okolje.
\nKer je trgovina neke vrste zrcalo dru\u017ebe in njenih \u017eelja, se vse zgoraj navedeno v njej izjemno hitro odra\u017ea.<\/div>\n
<\/div>\n
Finance: Ali se bodo potro\u0161niki v prihodnosti odpovedali do\u017eivljanju nakupovalne izku\u0161nje v trgovini in celotno izku\u0161njo prestavili na splet, dobrine pa nam bodo dostavljali domov?<\/strong><\/div>\n
<\/div>\n
Splet seveda ponuja kup doslej nevidenih koristi za kupca: dolgi rep izdelkov, pa izjemne mo\u017enosti primerjave razli\u010dnih parametrov, zaradi logistike oz. neobstoje\u010dih skladi\u0161\u010denj tudi ni\u017eje cene, itd.<\/div>\n
Pri nekaterih skupinah izdelkov je \u017ee sedaj splet prevzel vlogo glavnega mesta nakupov. Sledile bodo nove skupine, kar bo spet spremenilo trgovine kot jih poznamo.<\/div>\n
<\/div>\n
Morda bi tukaj podelil eno ugotovitev iz lanskoletne raziskave, ko smo z naro\u010dnikom raziskave \u2013 proizvajalcem kultne doma\u010de mineralne vode, merili signale gibanja nakupovalnih vozi\u010dkov in spremljali obna\u0161anje kupcev v hipermarketih. Ena od ugotovitev je bila, da kupci za nakup posameznega izdelka v kategoriji pija\u010d porabijo 27 sekund. To jim uspe, ker dejansko sploh ne pregledujejo ponudbe, marve\u010d imajo v svoji glavi \u017ee vnaprej izdelano mapo gibanja po trgovini. Izdelke jemljejo po vnaprej pripravljeni shemi brez vsakr\u0161ne vpletenosti. Pri tem na nek na\u010din \u017ee opona\u0161ajo ra\u010dunalni\u0161ki algoritem.<\/div>\n
<\/div>\n
Tak\u0161no nakupovalno izku\u0161njo bo seveda internet kmalu povsem nadomestil. Nakupi olja, plenic, sladkorja, meh\u010dalcev, pralnih pra\u0161kov, trajnega mleka itd. ne ponujajo nakupovalcu nobenega ugodja. Edina ovira pri uveljavitvi spletne trgovine je le \u0161e neudobnost samega prevzema izdelkov. Ko bo to odpravljeno, nih\u010de od kupcev ne bo \u010dutil tega kot ve\u010djo izgubo.<\/div>\n
<\/div>\n
Vendar pa ima tudi fizi\u010dna trgovina \u0161e naprej svoja mo\u010dna oro\u017eja. \u010cisto prakti\u010den primer, ki je viden vsak dan v diskontnih trgovinah. Ljudje hitro opravljajo rutinske nakupe, nato pa se ustavijo ob ko\u0161arah, kjer v miru brskajo, preizku\u0161ajo in kupujejo npr. okvirje za slike, pa elektri\u010dne naprave in obutev.<\/div>\n
<\/div>\n
Ob vseh spremembah, ki jih prina\u0161a tehnologija, tako vendarle ne smemo spregledati antropologije. Ljudje so \u0161e vedno pristno zainteresirani za brskanje, prebiranje, dotikanje, vonjanje itd. Tudi psihologi in sedaj nevroznanstveniki dokazujejo kako mo\u010dni hormonski, dopaminski mehanizmi so pri takoj\u0161nji zadovoljitvi v ozadju. Zanimivo je, da tudi milenijci in mlaj\u0161e generacije \u2013 kljub temu, da nimajo nobenih pomislekov pred spletnimi nakupi \u2013 u\u017eivajo v obiskovanju fizi\u010dnih trgovin, npr. modnih, \u0161portnih ali lifestyle trgovin \u2013 pod pogojem, da jim trgovci ponujajo prave vsebine.<\/div>\n
<\/div>\n
Ni torej konec fizi\u010dne trgovine. Trgovci, ki bodo v fizi\u010dnem prostoru razvili relevantno nakupovalno izku\u0161njo, bodo zanjo lahko za svoje sposobnosti v prihodnje zara\u010dunavali celo premijo. Tisti, ki tega ne bodo storili, pa \u2026 Tako to gre.<\/div>\n
<\/div>\n
Odgovoril: Simon Hernaus, Omnibus, 6.10. 2019
\n________________________________________<\/div>\n
<\/div>\n
Kljub vsem pretresom leta 2020, se iz dana\u0161nje perspektive zgoraj navedeni trendi niso zaobrnili. Kve\u010djemu so prejeli nov pospe\u0161ek. Zato sem zgornja razmi\u0161ljanja dopolnil z novimi ugotovitvami in strnil v zamisel okretnega category managementa nove generacije.
\nOkoli nujnih osve\u017eitev koncepta category managementa za nove digitalne \u010dase se su\u010dejo na\u0161e povsem nove delavnice namenjene trgovcem in dobaviteljem, ki si s svojimi ekipami \u017eelijo storiti korak \u2013 ali dva! \u2013 naprej. Na njih v praksi preverjeno teorijo za\u010dinimo z unikatno metodologijo, ki smo jo razvili pri na\u0161ih izvedbenih projektih.<\/div>\n
<\/div>\n

Kako konkretno okretni category management pomaga pri kreiranju nove poslovne vrednosti?<\/p>\n

– Z regijskimi trgovci na primeru pilotne trgovine skupaj i\u0161\u010demo #vzvode za zmanj\u0161anje zalog in pove\u010devanje profitabilnosti prodajnih mest
\n– Z dobavitelji okrepimo analitiko, vzpostavimo temelje za redno generiranje uvidov o vedenju kupcev in pripravimo izhodi\u0161\u010da za projekte za klju\u010dne kupce, ki podpirajo rast in dvigujejo dodano vrednost trgovcev.<\/p>\n

\u010ce vas zanima karkoli v zvezi z delavnicami in \u017eelite prejeti bro\u0161uro z vsebinami, me kontaktirajte na simon@omnibus.si<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Daljnega 2019. sem na konferenci Prodaja na policah spregovoril o tem, da category management, kakor smo ga poznali v zadnjih tridesetih letih, postaja kot antibiotiki. Zaradi preve\u010d intenzivne uporabe pri napa\u010dnih problemih v trgovinah ne prime ve\u010d. \u0160e posebej v svetu, ki se hitro spreminja in potrebuje bolj fleksibilne odgovore. Novinar \u010dasnika Finance Nicolas Vanek mi je ob prilo\u017enosti postavil […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":18349,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"inline_featured_image":false,"footnotes":"","_links_to":"","_links_to_target":""},"categories":[173],"tags":[381,292,445,280,336,337,339],"class_list":["post-21541","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-inovacije-sl","tag-inovacije-sl","tag-category-management-sl","tag-delavnice","tag-innovation-sl","tag-space-management-sl","tag-space-planning-sl","tag-workshops-sl"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.omnibus.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/21541","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.omnibus.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.omnibus.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.omnibus.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.omnibus.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=21541"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.omnibus.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/21541\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":21546,"href":"https:\/\/www.omnibus.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/21541\/revisions\/21546"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.omnibus.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/18349"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.omnibus.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=21541"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.omnibus.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=21541"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.omnibus.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=21541"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}