![\"\"](\"https:\/\/www.omnibus.si\/wp-content\/uploads\/2022\/01\/Premestitev.png\")
<\/p>\n<\/p>\n
A namen tukaj ni razprava o na\u010dinu re\u0161evanja tega problema, pa\u010d pa tem da nam primer matematikovega razmi\u0161ljanja v \u010disti obliki poka\u017ee:
\na) kako se na\u0161e iskanje re\u0161itev s te\u017eavo prilagaja in spreminja okoli\u0161\u010dinam
\nb) vlogo, ki jo lahko ima zasuk pozornosti pri iskanju druga\u010dnih re\u0161itev zahtevnih problemov<\/p>\n
Mehaniko dodatno osvetli psiholog in svetovalec de Bono: pri re\u0161evanju problemov je izjemno pomembna\u00a0izhodi\u0161\u010dna to\u010dka pozornosti<\/strong>. Ta dolo\u010di smer re\u0161evanja problema, spro\u017ei proces ute\u010denega iskanja re\u0161itve in s tem tudi sam rezultat.<\/p>\n Za standardne probleme je tak\u0161en avtomatizem re\u0161evanja, ki ga uporabljajo mo\u017egani, koristen.<\/p>\n A kadar imamo pred sabo zahtevnej\u0161e probleme, ve\u010d neznank, prave “trde orehe”, tedaj ta zna\u010dilnost \u010dlove\u0161kih mo\u017eganov postane ovira.<\/p>\n Ko za\u010dne na\u0161 miselni vlak re\u0161evati probleme na en na\u010din, potem ga je skoraj nemogo\u010de preusmeriti. Alternative ostanejo spregledane – tudi tiste, ki predstavljajo bistveno bolj\u0161o re\u0161itev problema.<\/strong><\/p>\n Za dodatno osvetlitev kreativnega re\u0161evanja te\u017ekih problemov, lahko uporabimo klasi\u010dno detektivsko zgodbo Srebrni blisk. V njej slavni, neprekosljivi detektiv Sherlock Holmes poka\u017ee, kako se s pomo\u010djo zasuka pozornosti lahko odpre povsem nova pot do re\u0161itve.<\/p>\n Situacija: nekdo je ukradel tekmovalnega konja in umoril njegovega trenerja. Preiskava se osredoto\u010di (izhodi\u0161\u010dna pozornost) na zaporedje dogodkov usodnega ve\u010dera. Ugotovi se, da je bil trener konja ubit. Najde se tudi no\u017e. Osumljen je pobiralec stav Simpson, toda preiskava ne napreduje.<\/p>\n Preiskovalec (Scotland Yard): “Je \u0161e kak\u0161na druga stvar, na katero bi radi preusmerili pozornost?”<\/p>\n Sherlock: “Na skrivnostno vedenje psa v tisti no\u010di.”<\/p>\n Preiskovalec (Scotland Yard): “Pes ni po\u010del ni\u010desar v tisti no\u010di.”<\/p>\n Sherlock: “Ravno to<\/em> je skrivnostno vedenje.”<\/p>\n Premestitev pozornosti privede do re\u0161itve: torej je pes poznal storilca!<\/p>\n Omenimo tukaj, da je preiskovalec Scotland Yarda zastopnik tistega dela nas in organizacij, ki varuje obstoje\u010do re\u0161itev – \u010detudi ta ne privede nikamor.<\/p>\n Po drugi strani je Sherlock kreativni re\u0161evalec problemov. Njegovo metodo, na\u010din re\u0161evanja problemov uporabimo tudi v na\u0161ih delavnicah. Res pa je, da v delavnicah pot ni tako skokovita. Najprej moramo generirati ve\u010d alternativ, nato pa jih ocenimo in pove\u017eemo z izvedljivostjo in pomembnostjo za re\u0161itev problema. Vse te korake je Sherlock opravil v svoji glavi. Zato pa je Sherlock!<\/p>\n<\/div>\n Sherlockovo tehniko razmi\u0161ljanja lahko v ustvarjalnem ozra\u010dju uporabimo za iskanje alternativnih re\u0161itev tudi pri zahtevnih poslovnih problemih.<\/p>\n Na delavnicah, ki smo jih razvili neposredno v stiku z na\u0161imi naro\u010dniki, metoda preverjeno anga\u017eira udele\u017eence in pomaga presko\u010diti ovire zaradi premo\u010dne navezave na en sam vzorec re\u0161evanja problema.<\/p>\n Spodaj je nekaj primerov, ki smo jih v preteklosti re\u0161evali na delavnicah – prete\u017eno v okolju visoko konkuren\u010dne panoge trgovine. Nanizanih je 10 problemov. Z izborom kateregakoli izmed njih se vam bo prikazala ena alternativa. Preizkusite!<\/p>\n <\/p>\n— SKRIVNOSTNI PRIMER PSA<\/h1>\n
\n\n\n
\n \u00a0Problem<\/strong><\/td>\n \u00a0Pozornost<\/strong><\/td>\n \u00a0Zasuk to\u010dke pozornosti<\/strong><\/td>\n \u00a0Nova smer re\u0161itve<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n \n Kdo je umoril skrbnika konja?<\/td>\n Skrbnik je prejel udarec v glavo, najde se no\u017e. \u010cuvaj je bil omamljen in se ne spomni ni\u010desar. (Pes ni pomemben, saj ni naredil ni\u010desar.)<\/td>\n Sherlock: Kaj pa pes?
\nZakaj pes ni lajal?<\/td>\nPes ni lajal, ker je poznal storilca. Osumljeni Simpson je pri\u0161el od dale\u010d. On torej ni storilec, ampak je to nekdo iz gospodinjstva …<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n — POSLOVNI PROBLEMI<\/h1>\n