Kaj je učinkovito upravljanje s prodajnim prostorom trgovin? O tem so napisane knjige in izvedene neštete prezentacije. A poskusimo poenostaviti: gre za prostorsko razporeditev izdelkov, kjer predstavljena ponudba 1) prepričljivo rešuje kupčev osnovni nakupni cilj, kar naredi 2) na taktično zrel način, ki zagotavlja trgovcu profitabilnost in pri čemer 3) se zaloge dovolj hitro obračajo s pomočjo uravnoteženega toka vhodnih in izhodnih količin izdelkov.
Naštete 3 točke nadgrajuje še 4) prebuditev kupčevih želja po nakupih, ki presegajo neposredni nakupni cilj in pa 5) časovna dinamika oz. sposobnost spreminjanja prostora skozi čas. Slednja je povezana z dejstvom, da so kupčeve nakupne želje odvisne od sezon, zaradi česar mora učinkovito prostorsko upravljanje zagotoviti hitro prilagodljivost razporeditve (sposobnost premikanja polic in elementov v prostoru).
Zveni preprosto, toda še vedno se veliko trgovcev hudo spotika pri tem. To velja predvsem za slovenske in regijske trgovce, saj so nadnacionalni trgovci večinoma že sfiltrirani – v naše okolje zmorejo priti le tisti, ki imajo bolj ali manj učinkovit proces upravljanja s prostorom že vzpostavljen. Trgovci, ki se znajdejo v prostorski pasti marsikdaj pravilno ugotovijo, da je njihov prostor neoptimiziran, saj je prepuščen številnim naključnostim. Večkrat je to povezano z naslednjimi razlogi: a) nabavniki naročajo brez prostorskih omejitev, b) kategorije s slabimi obrati zalog se širijo v prostoru, c) hitro rastoče priložnost pa pogosto sploh niso opazne itd. V želji po hitrem izboljšanju položaja se trgovci nato prevečkrat odločajo za drage investicije v informacijske rešitve, nakupe sofisticirane programske opreme in/ali nove police. Takšnemu pristopu večkrat sledi razočaranje. Nakupi se ne povečajo dovolj, informacije rešitve pa zahtevajo ogromno usposabljanja in povečane količine ur časa zaposlenih. Fiksne postavitve tudi ne spremljajo dovolj hitrih sezonskih prilagoditev.
Naše izkušnje govorijo, da je situacija lažje rešljiva, če namesto iskanja čudežne in drage tehnološke rešitve zgrabimo bika za rogove. Kako? Z ureditvijo in optimizacijo prostora na testni trgovini. Še preden preskočimo v drage investicije, lahko tako opravimo druge naloge: definiramo osnovni koncept trgovine, izvedemo osnovno diagnostiko zalog in prodaje, pripravimo prostorske hipoteze in poskrbimo za ustrezno realizacijo. Matematični del naloge podkrepimo še z vizualno prepričljivejšo predstavitvijo, nato pa spremljamo povratne informacije – te prihajajo od dejanskih kupcev v resničnem okolju.
Shema v naslovnici kaže testno trgovino kot oddajnik, iz katerega se širijo signali daleč naokrog. To je tudi ideja prototipne oz. testne trgovine. Ko je zadovoljivo rešena prostorska ureditev na eni trgovini (v skladu z vnaprej zastavljenim konceptom), se lahko rešitve hitro razširi na celotno verigo poslovalnic.
Namesto brezplodnih sestankov in razbijanja pametnih glav o potrebnih investicijah, zato Omnibusovci priporočamo štart s testno trgovino. Na tej se dovršijo procesi za doseganje uspešnega upravljanja s prodajnim prostorom. Ko poznamo vse procese, ki so sedaj dokazano delujoči, jih začnemo ustrezno programsko in informacijsko podpirati. S tem dosežemo več muh na en mah: investicijski stroški se drastično zmanjšajo, ekipe usposobijo za reševanje prostorskih problemov, finančni učinki pa izjemno povečajo, saj so podkrepljeni z delujočimi procesi!
