Inovacije so vselej pot v neznano. Tveganje je zato sestavni element, ki se mu ne moremo izogniti. Pri tem inovacijske ekipe pogosto spominjajo na raziskovalne ladje, ki se čez razburkano morje odpravljajo iz krvavih, a znanih rdečih oceanov v oddaljene, a mirne modre oceane. (-> več o poti na primeru Lego v tem članku).
Od ideacije do uresničitve novega produkta na trgu je pot večkrat dolga, zavita, razburkana. Zato je toliko pomembneje, da se na poti inovacijske ekipe ne izgubijo.
Kar sem prepotoval kar nekaj milj projektov lahko rečem, da je verjetno najpomembnejši navigacijski instrument na teh poteh pilotni projekt. V jeziku vitke metodologije govorimo o minimalno sprejemljivem produktu (MSP, angl. MVP, minimum viable product).
MSP = minimalno sprejemljiv produkt, prva verzija za uporabnike in kupce sprejemljivega produkta
Tudi v svetu fizičnih izdelkov za široko potrošnjo, trgovin, storitev itd. je izvedba pilotnih projektov izjemno pomembna faza, ki bistveno izboljša možnosti uspeha inovacij.
INOVACIJE BREZ PREIZKUSA SO LOTERIJA
Večji kot je projekt, bolj so pomembne vmesne postaje in zanka, ki veže hitro zbiranje feedbackov z izboljšavami.
Čeprav se zdi vloga preizkusov novih izdelkov, ki jih še ne poznamo, samoumevna, pa se lahko hitro ozremo okoli sebe in najdemo kup primerov, kjer vodje pilotnih projektov ne uporabljajo – morda jih celo ne poznajo ali pa preveč verjamejo v svojo nezmotljivost.
Nekateri celo državne reforme, ki imajo kup neznank, vpeljujejo brez potrditve z uspešnimi piloti: strošek je ogromen, pričakovani učinki pa pogosto povsem drugačni od dejanskih. Zelo draga leta reformnih neuspehov v našem zdravstvu to potrjujejo.
Tudi v komercialnem sektorju so takšna prehitra »prestrukturiranja« celotnih podjetij pogosto usodna. V svojem blogu sem analiziral primer ameriške trgovine JC Penney, kjer je zvezdniški CEO – najbrž tudi preveč prepričan v svoje sposobnosti – pretransformiral celotno podjetje ne da bi svoje predpostavke prej stestiral (–> članek). Veriga z več kot stoletno tradicijo je šla v stečaj, ameriški primer pa ima vzporednice tudi v domačem okolju. Le da so manj drzne in navdihujoče, haha.
Toda preizkus delovanja prototipa na vzorčnem trgu omogoči, da preverimo ali koncept deluje ali ne v resničnem okolju.
10 KORISTI MINIMALNO SPREJEMLJIVIH PRODUKTOV
Navajam 10 koristi, ki jih prinaša testna MSP izvedba, ki je obenem
a) dovolj inovativna, da uporabniki oz. trg zaznajo spremembo
in
b) dovolj omejena, da drastično zmanjša stroške uvedbe in pospeši zbiranje odzivov kupcev v resničnem okolju.
- Šele MSP lahko resnično razkrije odziv kupcev oz. tržni potencial. Fokusne skupine in tudi druge raziskave so lahko pomembne kot inputi, toda v njih udeleženci večkrat ugajajo pri odgovorih. Skoraj brez izjeme vsi izjavljamo, da bi z nakupi podprli zelene ali lokalne ali trajnostne produkte, toda ko na policah zagledamo cenejši izdelek sporočimo svojo resnično odločitev. Raziskave so v teh primerih izjemno oddaljene od resničnosti. MSP pa je raziskava v resničnem okolju. Test resničnosti ne pa ugajanja tistim, ki nas sprašujejo.
- MSP pomaga povezati različne funkcije izdelka v novo rešitev. Inovacije namreč niso posamične lastnosti produkta, marveč skupina izboljšav, ki deluje kot novost na trgu. Kar primer iz prve roke. Ko smo pred leti uvajali kavo na poti, smo sprva večkrat menjali okus kave, tudi dobavitelje, prodajnega rezultata pa to skoraj ni spremenilo. Potem je novi projektni vodja povezal vse elemente: lonček + pokrovček + okusna kava + komunikacija + dostopnost aparata + vidnost v trgovini + … Šele to vse skupaj je bil MSP – nova ponudba kave na poti.
- Tudi preveč idej je problem. Čeprav je za inovacijo pomembno, da preizkusimo različne ideje, pri čemer se ne bojimo tudi bolj nenavadnih, pa je pogost problem tudi blokada za radi prevelike količine idej. De Bono. MSP pomaga zreducirati ideje le na tiste, ki se nam zdijo nujne za uspeh produkta.
- Feedback oz. pomen neuspeha. Skoraj zagotovo prva iteracija inovativnega produkta ne bo super uspeh. Ko se prvič peljemo s kolesom in pademo, je to prva iteracija. Toda z nekaj ponovitvami se peljemo in nato se znamo peljati za vedno. Možnost izboljševanja. Iteracije.
- Zmanjšanje pritiska po uspehu pripelje do bolj drznih in za uporabnika opaznih inovacij. Takoj ko napovemo izdelavo prototipa, se zmanjša pritisk na udeležence. Igranje na celotni populaciji je neznansko dražje kot pa preverjanje na manjšem vzorcu prvih uporabnikov.
- Pogosto so ekipe blokirane s sistemom. Zdi se, kot da se pravzaprav nič inovativnega ne da zares spraviti v življenje. Pregleden MSP, ki vodi ekipo skupaj od ideacije, prek prvih skic in nato do testne izvedbe pa uspe udeležence povezati in jim dokazati, da imajo škarje in platno v svojih rokah. MSP – tudi če sprva ni super uspešen – ima veliko transformacijsko moč.
- MSP stestira tudi našo izvedbeno moč. Šele izvedba nam pokaže, kje so ozka grla, kateri elementi so ključni za uspeh in tudi, kaj moramo izboljšati pri sami izvedbi. Če skiciramo le na papirju ali prikazujemo prezentacije ta element povsem izpade.
- MSP poveže znanja iz različnih oddelkov. V inoviranje torej vpelje širšo skupino zaposlenih, kar tudi povečuje povezanost s končnim produktom in motivacijo za uspeh.
- MSP povečuje donos na inovacijske investicije. S hitrim preverjanjem odzivov, vzpostavitvijo meril in izboljšavami lahko napredujemo do prve verzije, ki zadostuje za razširitev. Po drugi strani so stroški morebitnih neuspehov na vzorcu precej manjši kot če gremo v širitev na celotno populacijo.
- Tako znotraj kot zunaj podjetja za inovacije potrebujemo stakeholderje, ki bodo podprli inovativne projekte. Z uspešno iteracijo MVP-ja, izmerjenimi učinki, možnostjo neposrednega preveritve produkta je to precej lažje kot le s papirnatimi prezentacijami.
Seveda MSP-ji niso čarobna rešitev za uspeh.
Vse inovacije so zahtevne, prav zato pa je smiselno z dobro zastavljenim zaporedjem faz zmanjšati nepredvidljivost. Gre za nekakšne svetilnike in navigacijske naprave, ki inovacijske ladje usmerjajo čez razburkano morje. Kakor svetilniki pomagajo ladjam pri orientaciji, tudi dobro postavljeni MSP bistveno povečuje možnosti uspeha inovacij.
Vse zgoraj navedene lastnosti sem potegnil iz napak in uspehov preteklih projektov. Te sem prečistil tudi v Kretnicah – kreativnih algoritmih za zdravo rast, kjer je MSP ena od ključnih faz zaporedja korakov od ideacije do uspeha na trgu.
Obstaja pa še ena sestavina, ki v modelu Kretnic ključno vpliva na uspeh MSP-jev. Povzeta je v formuli MSP + N. Več v tem –> članku.
