FMCG ali Fast Moving Consumer Goods prevajamo kot blago široke potrošnje. Gre za izdelke, ki se prodajajo 1) hitro in 2) z relativno nizkimi stroški. Predvsem prva točka je v slovenskem prevodu nekako izpadla, zato je bolje razumeti FMCG kot hitro premikajoče se blago za široko potrošnjo. Tukaj je seznam 10 kultnih domačih FMCG blagovnih znamk, ki se široko uporabljajo in so sestavni del nakupov v živilskih trgovinah.
10 KULTNIH DOMAČIH FMCG BLAGOVNIH ZNAMK
Barcaffe, ki predstavlja pojem povprečnega okusa kave za Slovence (na Hrvaškem je to Franck, v Srbiji Grand, na Slovaškem pa npr. Popradska). Radenska, ki je s svojimi tremi srci podarila celotni regiji generično ime za mineralne vode. Donat Mg, ki pod vodstvom Atlantika imenitno nagovarja področje specialne mineralne vode – in je tudi v novih časih zavzela celotno kategorijo. Cockta, tudi s stilom petdesetih navdahnjen sprva socialistični odgovor na Coca-Colo, danes pa brand s prepoznavnim novim življenjem. Laško in Union, ki sta nekoč razdeljevala Slovenijo na dve polovici, danes pa to manj očitno počneta naprej, združena pod Heinekenovo zvezdo. Alpsko mleko. Gorenjka. Čokolešnik (“O, tudi Čokolešnik si kupila? Peter mi je rekel …”), Fructal sokovi.
OMNIBUS IN FMCG
Od prvih planogramov, ki so nastali pod mojmi / našimi rokami, je minilo več kot dvajset let. Ker je šlo sprva za pijače, sem že takrat lahko iz prve roke ugotovil, kako zelo so se razlikovala znanja in podpora, zbrana okoli nacionalnih in multinacionalnih FMCG blagovnih znamk. Multinacionalke so bile že tedaj orientirane na kupca in krepitev pozicioniranja brandov. Pri nacionalnih brandih se je še vedno izhajalo iz proizvodnje, trgovine pa so se obravnavale bolj kot zaključki distribucijskih poti. Velika luknja je zevala na področju zavedanja o pomenu stika s kupcem na prodajnem mestu. Multinacionalke so krepile ekipe, standarde postavljanja, se s pomočjo oddelkov za ključne kupce borile za svoje pozicije v hladilnikih in na policah, nacionalna podjetja pa so se bolj ali manj zanašala na ugled. Po 2010. so vsi po vrsti prešli v roke mednarodnih in regijskih proizvajalcev, s čimer se je za večino od njih zaključila tranzicijska agonija in začelo novo oživljanje. V Omnibus delavnicah radi predelujemo primere s pomočjo zgoraj navedenih blagovnih znamk. Skozi čas smo razvili metode, ki se sicer naslanjajo na dobre prakse multinacionalk, vendar jih tudi povezujejo z našimi kulturnimi vzorci. Z udeleženci skupaj delamo na pozicioniranju blagovnih znamk, brušenju in krepitvi taktik in strategij pozicioniranja in skupaj odpiramo prostore za nove blagovne znamke – ki bodo tradicijo ponosno nadgradile z znanji za nove čase!