Blockbuster je optimiziral, Netflix inoviral

Blockbuster je optimiziral, Netflix inoviral
September 14, 2020 Omnibus

Nekoč so bile videoteke. V garažah, prizidkih hiš, pod bloki. Izposojale so filme na kile. Cvetele so tudi po vsej Sloveniji. Bolj prefinjene – kakor je bila Video Archives so služile kot nadomestek za šolo režiserjem kot so Tarantino in Steven Soderberg.

Med manj navdahnjenimi se je na ameriški vrh povzpela franšiza Blockbuster. Ta je v nekem trenutku imela 9094 izposojevalnic s 65 milijoni registriranih uporabnikov. Skoraj je zavladala vsemu svetu!

Ko je videokasete zamenjal ploščati in lažji DVD, pojavil pa se je tudi internet, so mladi silikonski podjetniki z imenom Netflix pogruntali nov poslovni model – filme so začeli izposojati po pošti. Preskočili so najemnine za prostore, pospešili zalogo, iskanje filmov s pomočjo interneta, uporabnikom pa je tudi omogočila »izposojo za nedoločen čas.«

Blockbuster je na situacijo reagiral učbeniško. Izboljševal je kakovost formatov (Blu-Ray namesto DVD), povečeval cene in se z leti spomnil ukrepov za zmanjšanje zamudnin. Za piko na i je poskrbelo rebrandiranje.

Blockbuster je torej krčil nepotrebne stroške in povečeval dohodke. Vsekakor skladno s pravili, ki jih učijo na poslovnih šolah. Nikoli pa ni opustil okvira svojega razmišljanja okoli fizičnih izposojevalnic. Šlo je za kozmetične predelave in optimiziranje, nikoli inoviranje.

Potem je sledila nova tehnološka sprememba. Razmah storitve video na zahtevo je povzročil dokončno odjugo DVD-jev. Bolj tehnološko usposobljeni in okretni izposojevalci DVD-jev prek pošte so se hitro odpovedali fizični izposoji, vsebine pa začeli ponujati pretočno. Netflix je inoviral.

Medtem je veliki Blockbuster še naprej optimiziral.

Vse dokler ni nekega dne propadel. Ob bankrotu je predal 900 milijonov $ dolgov.

Primer Blockbustra in Netflixa nazorno prikazuje razliko med optimiziranjem in inoviranjem. Podobno je kot pri speljevanju avtomobila. Začnemo seveda v prvi. Do neke mere s povečevanjem plina povečujemo hitrost, a od neke točke dalje je pritiskanje na plin nesmiselno. Avto rjovi, se trese, pod silovitim stresom je. Kaj je tedaj treba narediti? Namesto dodatnega pritiskanja, povečevanja stresa, je treba prestaviti v drugo in tretjo. Namesto optimizacije – inovacija. Pritiskanje na plin je optimizacija. Če ga ne naredimo, se motor ustavi. Preskok razmerij je inovacija. Če tega ne naredimo, motor pregori.

Je torej čas optimizacije in čas inovacije. Obe sta pomembni, nobena nima zagotovljene avtomatske prednosti pred drugo. A ko v panogo pride čas inovacije, optimizacije ne zaležejo več. Takrat je treba prestaviti.

***

Primer je vzet iz  Omnibus delavnice, ki pomaga organizacijam in njihovim ekipam uspešno prečkati nepregledne poti inoviranja. Tudi na delavnicah na temo sprememb v trgovini si natančno ogledamo primere, kjer je potrebna optimizacija in spet druge, kjer je pravi odgovor inovacija.

0 Comments

Leave a reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

*